Navdihnjen posel

ZAPOSLITE ŠELE KO VAS BOLI

Nikoli ne najemite nikogar, da naredi delo, ki ga prej niste poskušali narediti sami. Naravo dela boste razumeli le, če se dela lotite. Vedeli boste, kako izgleda dobro narejeno delo. Vedeli boste, kakšen profil človeka je idealen za opravljanje dela. V intervjuju za delo boste znali zastaviti prava vprašanja. Vedeli boste koliko časa zahteva opravilo. Spoznali boste ali potrebujete koga zaposliti ali lahko morebiti delo opravite sami. Slednje je celo zaželeno.

Kot vodja boste veliko boljši, saj boste nadzorovali delo, ki ste ga opravljali sami. Vedeli boste kdaj je kakšna stvar vredna kritike in kdaj podpore.

V svojem podjetju nismo zaposlili sistemskega administratorja, dokler smo lahko sami nameščali in konfigurirali računalniško opremo. Intenzivno razmišljamo, da bomo poiskali pomoč pri zagotavljanju podpore strankam, vendar se z zagotavljanjem podpore trudimo prav vsi. Ko nas zadeve prerastejo vemo, da potrebujemo pomoč. Ne prej.

Prišli bodo trenutki, ko bo izgledalo, da ne zmorete več. Da vam kakšna stvar ne gre od rok. Razmišljali boste o pomoči in zaposlitvi dodatne osebe, čeprav bi bilo bolje in prav, da bi se raje kaj naučili. Kar boste preskočili, se vam zna negativno obrestovati.

Sami morate biti vključeni v vsa področja posla. Sicer boste tavali v neznanem in se pustili voditi drugim ljudem. To pa je nevarno.

 

Ne zaposlujte zaradi ugodja. Zaposlite le zato, da ubijete bolečino.

Predno se lotite zaposlovanja, se vedno vprašajte ali je to nujno. Kaj če ne zaposlite nikogar? Je delo, ki vas mori res potrebno? Ga je mogoče razrešiti z nekaj programske opreme ali s spremembo poslovne prakse? Kaj če dela ne naredite? Ta vprašanja si je potrebno zastaviti tudi v primeru, ko ekipo zapusti kakšen sodelavec. Ga moramo takoj zamenjati z novo osebo? Preverite kako dolgo lahko zdržite brez njega? Velikokrat boste odkrili, da ne potrebujete toliko ljudi, kot si mislite.

Pravi čas za zaposlovanje je, ko nastopi daljše obdobje v katerem se nabira več dela, kot ste ga sposobni opraviti. Morajo obstajati stvari, ki jih ne zmorete več opravljati. Opaziti morate, da se nivo kvalitete vidno poslabša. Nekaj vas mora zaboleti. Takrat se lotite zaposlovanja. Ne prej!

 

Nekatera podjetja so odvisna od zaposlovanja. Zaposlujejo celo v času, ko ne iščejo novih ljudi. Že novica, se je na trgu delovne sile pojavil strokovnjak je dovolj, da si izmislijo delovno mesto ali naziv, ki naj bi ga privabil. Če jim uspe, potem novega sodelavca parkirajo. Imajo ga na zalogi. Težava je v tem, da za osebo na zalogi nimajo dela, kar vodi do tega, da se mu nalagajo naloge, ki niso pomembne nikomur le zato, da se zaposli.

Če človeka ne potrebujete, potem ne zaposlujte. Niti če na vrata potrka najboljši strokovnjak. Svojemu podjetju boste naredili več škode kot koristi, če boste v podjetje pripeljali talentirane ljudi in jim ne boste dali ničesar pomembnega za delati.

Ko imate zaposlenih več ljudi, kot jih potrebujete si začnete izmišljevati delo, da bi jih vse zaposlili. Umetno delo vodi k umetnim projektom. Umetni projekti pa ustvarjajo realne stroške in povečujejo kompleksnost.

Naj vas izjemen kader, ki ste ga preskočili in se je zaposlil drugje, ne skrbi preveč. Huje je imeti ljudi, ki ne počnejo ničesar koristnega. Na trgu je ogromno talentov in ko boste imeli realne potrebe, boste našli koga, ki je dober in se bo ujel s preostalo ekipo.

 

Intervjuji vam bodo pomagali izoblikovati mnenje o kandidatih. Nekateri bodo zveneli kot profesionalci, ampak rezultat dela ne bo takšen. Preden človeka zaposlite se morate prepričati ali bo kos delu v sedanjosti. Delo kandidata v preteklosti ni garancija, da bo dobro delal v vašem okolju.

Najboljši način je, da jih vidite delati. Zaposlite jih za mini projekt, četudi sani za nekaj dni. Videli boste kako sprejemajo odločitve. Osebo boste spoznali do te mere, da boste vedeli ali boste lahko z njo delali. Opazujte kakšna vprašanja postavlja. Ocenite jih na podlagi rezultata in ne na podlagi njihovih besed.

 

Udeležili ste se koktajl zabave, kjer nikogar ne poznate. Pogovor z neznanci je zato puhel in dolgočasen. Pogovarjate se o vremenu, športu in TV oddajah. Izogibate se resnih tem in kontroverznih mnenj.

Prijetna večerja med starimi prijatelji je čisto nekaj drugega. Tam obstaja pristen interes za vročo debato. Na koncu večera lahko iz pogovora dejansko nekaj pridobite.

V kolikor boste zaposlovali hitro in veliko, se bodo ljudje v pisarni počutili kot na zabavi, kjer nikogar ne poznajo. Ljudje ne bodo sproščeni. Pojavljali se bodo novi obrazi in zaradi tega bodo vsi ostali vljudni. Vsi se bodo trudili izogniti konfliktom. Nihče ne bo rekel, da je kakšna ideja neumna. Ljudje se v takšnem okolju strinjajo, namesto da bi nasprotovali.

Strinjanje potisne podjetje v težave. V podjetju morate biti v vsakem trenutku vsakomur, ki naklada in teži, povedati da so njegove ideje neumne. Če tega ne morete povedati, potem v podjetju že vlada okolje, ki spominja na koktail zabavo.

Ustvariti morate okolje v katerem se vsi počutijo varne navkljub zmožnosti biti odkrit, ko gredo stvari narobe. Vedeti morate, do kam lahko pritisnete posameznika. Vedeti morate, kaj želijo ljudje povedati, ko nekaj rečejo.

Zato zaposlujte počasi. To je edini način, da se izognete skupinski zabavi s koktajli na kateri naj bi se zabavali sami tujci.

 

Življenjepisi so predstavniki pretiravanj. Polni so akcijskih besed, ki ne pomenijo ničesar. Ljudje v njih pišejo polresnice glede prejšnjih zaposlitev in položajev, ki jih je težko preveriti. Življenjepisi so ena velika farsa.

Najhuje od vsega je, da jih je tako enostavno pripraviti. Skoraj vsakdo lahko pripravi dostojen življenjepis. Internet je poln nasvetov in predlog. Agencije učijo kandidate, katere besede uporabiti za večji učinek. Življenjepise so orodje povprečnežev. Obožujejo jih. Na več naslovov, kot jih pošljejo, bolj jasno je znamenje, da Iščejo plačo in ne zaposlitve pri vas. Najverjetneje vas prijavitelj niti ne pozna in nima pojma o tem, kaj vaše podjetje počne. Življenjepisi so nezaželena pošta. Kdor zaposluje na podlagi nje dela hudo napako.

Kot podjetje si želite specifičnega kandidata, ki mu je všeč vaše podjetje, mogoče produkti, stranke ali le njegovo delovno mesto.

Namesto branja življenjepisov berite uvodno pismo. V uvodnem nagovoru spoznate njegov način komunikacije. S pomočjo podatkov iz življenjepisa kandidat ne more izstopiti iz povprečja ostalih, zato je spremna beseda tako zelo pomembna. Slišite in začutite lahko osebni ton in v tem delu lahko prepoznate ali je oseba usklajena z vrednotami vašega podjetja.

Zaupajte svojemu občutku. Če je občutek pri prvem odstavku slab, mora biti drugi toliko boljši. Če ni potem najverjetneje ni vredno izgubljati časa.

 

Kdo piše zaposlitvene oglase? Polni so številk. Pet let izkušenj, sedma stopnja, tri leta na podobnem delovnem mestu, ...

Pomembno je, da ima kandidat izkušnje. Ampak s postavljanjem številk in omejitev se odpovedujete zelo dobrim ljudem. Mogoče ima kdo samo eno leto izkušenj in se na razpis za delovno mesto ne bo niti prijavil. Pol leta je potrebno, da človek pridobi izkušnje in spozna orodja. Po enem letu na delovnem mestu se krivulja učenja umiri. Zato je med kandidati s polletnimi izkušnjami ni šestletnimi izkušnjami presenetljivo majhna razlika. Resnične razlike prihajajo iz individualnih lastnosti kandidata, njegove strasti do dela, učenja in njegove inteligence.

Kako dolgo je nekdo nekaj počel je precenjeno. Pomembno je, kako dobro je to počel.

 

Večinoma vsa podjetja v svojih zaposlitvenih oglasih opredelijo zahtevo po formalni izobrazbi. Zaposlujejo ljudi z diplomami (velikokrat tudi samo iz specifičnih smeri) ali ljudi s pridobljenimi certifikati.

Dajte no! Zunaj je veliko inteligentnih ljudi, ki v šolah niso blesteli. Devetdeset odstotkov ljudi, ki danes vodijo najboljša podjetja, niso diplomirali na najboljših univerzah. Preveč časa v učilnici lahko povzroči veliko škode. Vzemimo samo primer pisanja. Ko pridete iz šole se morate najprej naučiti pozabiti način pisanja, ki so vas ga učili. Ljudje se v šolah naučijo, da je dolg dokument pomemben dokument. Da je uporaba nerazumljivih besed impresivna. Da je uradni ton pomembnejši od sproščenega. Da morate na stran spraviti določeno količino besed, če želite povedati bistvo. Da morate slediti predpisani obliki.

Zaradi tega so poslovni dokumenti dolgočasni, polni puhlic in nesmislov. Ljudje nadaljujejo slabe vzorce, ki so jih pridobili v šolah. V šolah učijo veliko spretnosti, ki so izven njih popolnoma ničvredne.

Nabor dobrih kandidatov je precej večji, kot nabor dobrih kandidatov z iskanim nivojem izobrazbe. Pomislite na Steva Jobsa.

 

V majhnih ekipah potrebujete ljudi, ki bodo prijeli za delo in ga dokončali. Potrebujete produktivne posameznike. V majhnih ekipah ni prostora za nekoga, ki bi se povzdignil nad delo in delo delegiral naprej.

Sestanki so najboljši prijatelji delegatorjev. Sklicujejo jih pogosto in na njih povabijo kar se da veliko ljudi. Tam se čutijo pomembne. Ne zavedajo se, da kradejo čas ljudem, ki bi lahko bili produktivni.

Pri zaposlovanju se izognite delegatorjem. To so ljudje, ki drugim ljudem govorijo, kako in kaj naj delajo. Delegatorji so mrtva teža v majhnih ekipah. Slabo delujejo na druge ljudi.

 

Samoupravni upravitelji so tiste osebe, ki si izmislijo cilje in jih sami uresničijo. Ne potrebujejo vodenja. Ne potrebujejo dnevnih vpisov. Delajo kar bi managerji delali - dajejo ton, določajo stvari in roke - toda dajejo jih sebi in zase.

Ti ljudje vas razbremenijo. Sami sebi določijo smer. Ko jih pustite same, vas po navadi presenetijo s količino opravljenega dela. Ne potrebujejo veliko nadzora in popravljanja.

Kako lahko opazite te ljudi?

Poglejte njihova ozadja. V prejšnjih delovnih mestih so pustili svoj pečat. Definitivno so kaj počeli sami zase ali zagnali kakšen projekt.

Iščete nekoga, ki je sposoben zgraditi nekaj od začetka in to spraviti v življenje. Takšni ljudje so motivatorji ostalih in jih ni potrebno neprestano nadzorovati.

 

Ko se morate odločiti med nekaj ljudmi, zaposlite tistega, ki najboljše piše. Ne glede na delovno mesto so lastnosti dobrega pisca tiste, ki se bodo izplačale.

Biti dober pisec pomeni veliko več kot le dobro pisati. Jasno pisanje je znamenje jasnega razmišljanja. Dobri pisci znajo dobro komunicirati. Dobri pisci naredijo stvari enostavne za razumeti. Lahko se postavijo v kožo nekoga drugega. Vedo kaj lahko izpustijo. Kaj je pomembno in kaj ne. In to so kvalitete, ki si jih pri vašem kandidatu želite.

Pisanje postaja v naši civilizaciji vse pomembnejše. Poglejte, kako ljudje komunicirajo preko elektronske pošte ali telefonskih sporočil. Veliko raje kot se pogovarjajo po telefonu. Poglejte koliko komunikacije se odvije v obliki sporočanja in bloganja. Pisanje je danes valuta dobrih idej.

 

Zaposlite najboljše ljudi ne glede na oddaljenost. Sodobna tehnologija nam omogoča, da smo lahko vedno povezani in da komuniciramo, kot da bi bili vsi skupaj zaprti v isti pisarni.

V kolikor se omejite na ljudi, ki živijo v bližini vaše pisarne ste se najverjetneje precej omejili. Najboljši ljudje niso vaši sosedje in sošolci iz osnovne šole. Mnogo bolj sposobnih ljudi najdete povsod drugod. Zaradi tega ne omejujte najboljših ljudi s selitvijo in s prisilo, da sedijo v vaši pisarni.

Poskrbite za to, da so ljudje na voljo nekaj ur svojega delovnika. Zaradi različnih časovnih pasov je to precej težko, vendar je izvedljivo. Mogoče bodo morali nekateri začeti z delom prej ali kasneje. Ne potrebujete se prekrivati vseh osem ur. Že dve uri je povsem dovolj, da si izmenjate mnenja, izkušnje.

Pomembno je, da se z oddaljenim sodelavcem vsake toliko srečate osebno. Dobro je, da se z osebo srečate osebno vsaj enkrat na mesec. Da se takrat zbere vsa ekipa. To je odličen način, da se oceni delo, pogovori o napakah ter da se razkrijejo načrti za prihodnost in ne nazadnje poveže ekipo v bolj človeško enoto.

Najboljši talenti so kjerkoli.

 

Intervjuji vam bodo pomagali izoblikovati mnenje o kandidatih. Nekateri bodo zveneli kot profesionalci, ampak rezultat dela ne bo takšen. Preden človeka zaposlite se morate prepričati ali bo kos delu v sedanjosti. Delo kandidata v preteklosti ni garancija, da bo dobro delal v vašem okolju.

Najboljši način je, da jih vidite delati. Zaposlite jih za mini projekt, četudi samoi za nekaj dni. Videli boste kako sprejemajo odločitve. Osebo boste spoznali do te mere, da boste vedeli ali boste lahko z njo delali. Opazujte kakšna vprašanja postavlja. Ocenite jih na podlagi rezultata in ne na podlagi njihovih besed.