Navdihnjen posel

KULTURA PODJETJA BREZ PRAVIL

Kultura podjetja se ne ustvari s pravilnikom.

Instantne kulture so umetne kulture. So le javno objavljeni zapisi o viziji, strategiji, sklepi in pravila. Instantna kultura je grda in plastična. Umetna kultura podjetja je barva. Prava kultura je patina.

Kulture podjetja ne ustvarite, ampak se zgodi. Nova podjetja še nimajo kulture. Kultura je stranski produkt konsistentnega ravnanja. Če izpodbujate ljudi, da delijo informacije, bo deljenje informacij postalo del vaše kulture. Če nagrajujete zvestobo, bo zvestoba postala del vaše kulture. Če skrbite za svoje stranke, bo skrb za stranke postalo del vaš kulture. Kultura podjetja niso pravila ali slogani. Kultura je akcija, ne besede.

Zato o kulturi podjetja ne razmišljajte preveč. Ne morete je namestiti. Je kot dober whiskey, ki mu morate pustiti čas, da se razvije.

 

”Kaj če ...? Kaj se bo zgodilo, ko ... ? Ali ne potrebujemo na črta za ... ?”

Ne ustvarjajte težav, dokler ne naletite na njih. Težava ni težava, dokler ne postane realen problem. Večina stvari o katerih bi lahko skrbeli, se ne bo nikoli zgodila.

Poleg tega odločitve, ki jih sprejmete danes, ne bodo trajale večno. Večina idej in pravil je začasnih. Sploh v manjših podjetjih, ki se morajo hitro odzivati na spremembe in okoliščine. Nobena odločitev ne preživi spremenjenih razmer, zato so odločitve začasne.

Na začetku je nesmiselno skrbeti ali bo rešitev lahko iz sedanjih 100 strank prerasla na nekaj tisoč. Že vzpostavitev produkta in njegova splavitev na trg je dovolj zahtevna, tako da ni potrebno razmišljati o ovirah. Optimizirajte za zdaj.

V primerjavi z velikimi konkurenčnimi podjetji ste se sposobni prilagajati hitreje in hitreje uvajati spremembe. Velika podjetja ne morejo hitro spreminjati smeri. Zaradi tega dejstva bodite pozorni kaj se vam godi danes in ne skrbite preveč za stvari v prihodnosti. Ne izgubljajte energije, časa in denarja zaradi morebitnih težav, ki se najverjetneje ne bodo nikoli pojavile.

 

Če se do ljudi obnašate, kot da so otroci, boste dobili otroške izdelke. Na žalost veliko managerjev na svoje zaposlene gleda kot na otroke. Zaposleni morajo prositi za dovoljenje za vsako stvar, ki jo želijo narediti. Za vsako malenkost. Poznam podjetje v katerem so ljudje morali dobiti dovolilnico, da so lahko v navalu dela podaljšali delovnih za dodatno uro.

Okolje, kjer je potrebno za vsako stvar pridobiti potrditev, je idealno okolje nemislecev. Ustvari se okolje, kjer šef ne zaupa delavcu. Ustvarja se odnos šef-delavec. Kaj boste pridobili, če ljudem ne boste pustili gledati YouTube video posnetkov? Prav ničesar, kajti s prepovedjo ne boste ta čas magično spremenili v delo. Ljudje so iznajdljivi, bodo že našli kakšno drugo obliko nepozornosti.

Ne mislite si, da boste od ljudi dobili osem ur čistega dela. To je mit. Lahko so v pisarnah po osem ur, ampak dejansko ne delajo osem ur. Ljudje potrebujejo nekaj, kar jim razbije monotonost delovnika. Nekaj YouTuba ali Facebooka še nikomur ni škodilo.

Pomislite tudi na denar in čas, ki ga porabite za nadzor. Koliko vas stane nadzorna programska oprema? Koliko časa porabi IT oddelek, da pregleduje spletni promet zaposlenih, namesto da bi delali na tem, kar je dejansko pomembno za podjetje.

Koliko časa porabite za pisanje pravilnikov, ki jih nihče nikoli ne prebere?

 

Tisto sekundo, ko gre nekaj narobe, se čutimo poklicane, da kreiramo pravila.

“Kdo nosi kratke hlače?” Potrebujemo kodeks oblačenja. Ne, ne potrebujete ga. Vse kar potrebujete je, da tej osebi poveste, naj ne nosi kratkih hlač.

Politike in pravila so brazgotine podjetja. So zapisane pretirane reakcije na situacije, ki se bodo le redko ponovile. So kazen, ki jo občuti celoten kolektivu, uperjena pa je proti posamezniku. S pravili, kodeksi in politikami se rodi birokracija.

Nihče ni nikdar nikomur ukazal, da naj ustvari birokracijo. Birokracija se v podjetja priplazi potihoma.

Ne kreiraj pravila, če je ena oseba enkrat naredila nekaj narobe. Politika in pravila naj veljajo za stvari, ki se ponavljajo.

 

Poslovneži v velikih podjetjih se trudijo, da bi izpadli pomembni. Uraden jezik, formalna obvestila, umetna prijateljevanja, ... Ti ljudje spominjajo na robote. Maska profesionalizma je vredna posmeha.

Vedno znova sem začuden, ko opazim podoben pristop tudi v majhnih podjetij. S posnemanjem popolnežev se trudijo izpasti bolj profesionalno, izpadejo pa neumno. Kaj je narobe s tem, da ste majhno podjetje, ki za komuniciranje in nastop v javnosti ne najema PR podjetij in da v podjetju ne poznate kolegijev nadzornega sveta.

Pametno je ostati zvest temu kar ste in kar počnete. Ne bojte se biti vi. V elektronskih sporočilih, v zgledu embalaže, v intervjujih, ... S strankami se pogovarjajte, ko bi se sicer s prijatelji. Uporabljajte normalen jezik. Izogibajte se zvenečim besedam. Ne govorite o tem, da boste neko stvar monetizirali ali da poslujete transparentno. Govorite raje o denarju in poštenju.

Ne silite svojih zaposlenih, da na koncu elektronske pošte vključijo pravna pojasnila. Takšna elektronska sporočila pošiljatelju sporočajo, da mu ne zaupate in da vaše težave rešujejo pravniki. Veliko sreče, če želite na ta način priti do prijateljev.

 

V poslu obstajajo besede in besedne zveze, ki jih ne bi smeli uporabljati. Tu ne mislim na kletvice in žaljivke, ampak na besede, ki zastrupljajo in demotivirajo. Te so “nujno”, “moraš”, “ne morem”, “enostavno”, “samo”, “edino” in “hitro”. Te besede kvarijo spodobno in zdravo komuniciranje. Z njimi povzročate črno-belo situacijo. Resnica pa po navadi ni takšna. Ljudje se zaradi teh besed razburijo in konflikti postanejo neizbežni.

Te besede postanejo še pogubnejše, če jih uporabljamo skupaj. “To funkcijo moramo takoj dodati”. “Brez te funkcionalnosti ne moremo lansirati produkta. Vsi si jo želijo.” “Saj je samo ena stvar. Enostavno jo bo narediti.”

Tudi vi prepoznate v teh stavkih recept za katastrofo?

 

Nikoli ne recite, da kaj potrebujete takoj. Vsi si želijo stvari takoj. To vemo in ni potrebe po dodatni uporabi teh besed.

Obstajajo ljudje, ki brez besede ASAP ne zmorejo postaviti zahteve. S tem dosežejo le, da se poruši sistem prioritet in da ljudje na vse njihove zahteve gledajo kot na enako pomembne oz. enako nepomembne.

Tudi najbolj nujne stvari niso tako zelo kritične. To najlažje ocenite tako, da pomislite na škodo ki bi lahko nastala, če stvari ne naredite takoj. Bo kdo umrl? Bo kdo izgubil službo? Večina nujnih stvari v resnici ni nujnih, povzročajo pa velik stres. Ko bo kakšna stvar res nujna, bodite prepričani, da boste vsi vedeli, da gre zares!

 

Vsi imamo ideje. So nesmrtne. Trajajo večno.

Kar ne traja večno je inspiracija. Inspiracija pa je kot sveže mleko - ima datum uporabe.

Če želite kaj narediti, morate to narediti takoj. Ne morete odložiti stvari na polico in čakati dva meseca, da jo boste naredili. Ne morete reči, da jo boste naredili kasneje.

Če ste inspirirani v petek, delajte čez vikend in se zakopljite v projekt.

Ko ste na višku inspiracije, lahko naredite v dveh dneh delo dveh tednov. Inspiracija je časovni stroj. Inspiracija množi produktivnost. Je izjemen motivator. Ima pa slabo lastnost, da ne čaka. Je stvar trenutka.

Na vas je, da jo izkoristite in naredite veliko delo.

Ključna misel ob zaključku serije člankov naj se glasi:"Ostanite zvesti samemu sebi.